V preiskavi je bilo ugotovljeno, da bo država subvencionirala letalske linije na Dunaj, v København, Atene, Madrid, Amsterdam, Helsinke, Bruselj, Skopje, Prago in Berlin. V prihodnjih treh letih bo ta ukrep državo stal 16,8 milijona evrov. Ugotovljeno je bilo tudi, da gre večinoma za lete na kratke razdalje, za katere bi lahko obstajala železniška alternativa.

Glavna motivacija obeh ministrov za investicije v podnebju najbolj sporno obliko prevoza - lete na kratke razdalje (ang. short haul flights) je spodbuda turizmu in gospodarstvu, pri čemer se je zopet spregledalo dejstvo, da je letalski promet za podnebje najslabša možna izbira.

Prizadevanja za boljšo povezljivost države so povsem smiselna in upravičena, a javne investicije ne smejo več sofinancirati okoljsko najbolj spornih praks. Prešli smo obdobje mehkega prehoda. Če se želimo s podnebno krizo spopasti ambiciozno in doseči cilje Pariškega sporazuma, takšne investicije niso več dopustne. Ukrepi bi morali iti v smer ukinitve kratkih letov, kar je že praksa v nekaterih državah, npr. Franciji. Tudi pri nas bi se ljudem morala ponuditi alternativa, ne pa zgolj najhitrejša in najcenejša možnost, ki pa je za podnebje tudi najbolj smrtonostna.

Za potrebe preiskave je bilo ugotovljeno, da je v Planici med 21. februarjem in 5. marcem 2023 potekalo Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Organizacijski komite je začasna parkirišča za potrebe športnega dogodka postavil na vodovarstveno območje, deloma tudi na trajno zavarovana kmetijska zemljišča, druga pa na naravne vrednote, kakršna je ledeniška morena. Dve začasni parkirišči sta se nahajali na območjih, ki imata status naravne vrednote – mokrišče Ledine in ledeniška morena v Planici. Zanju bi osumljeni moral pridobiti naravovarstveno soglasje Zavoda za varstvo narave. Osumljeni pri urejanju začasnih parkirišč po navedbah občine Kranjska Gora z občino ni sodelovali n niti ni zaprosil za naravovarstveno soglasje, čeprav bi ga moral pridobiti.

Postavitev parkirišč na vodovarstvenem območju je nedopustno dejanje in posledica načina razmišljanja po starih ustaljenih vzorcih, kjer se želja po profitu postavi nad vse in ne upošteva ne zakonodaje in ne naravovarstvenih predpisov.

Zaradi tega početja so zaščitena kmetijska zemljišča utrpela nepopravljivo škodo, brez posledic je ne bo odnesla niti planiška ledeniška morena. Da bodo površine prišle nazaj v obstoječe stanje, v primeru da ne bo prišlo do vdora invazivnih vrst, pa bo zagotovo trajalo nekaj let.

Pri izkoriščanju narave za človekove potrebe je treba nekje potegniti črto. V bitki javnega interesa je tokrat narava izgubila proti parkiriščem.

Kriminalisti so za namen preiskave iz uradnih statistik pridobili naslednje podatke: v zimi 2022/23 je bilo pod pragom energetske revščine 7 % slovenskih gospodinjstev, oz. več kot 100.000 ljudi, kar se pri osumljenemu prepozna kot obremenilna okoliščina. Med dokaze so kriminalisti predložili poslovni načrt osumljenega, iz katerega je razvidno, da je Petrol načrtoval rekordnih 10,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje in več kot 100 milijonov evrov čistega dobička. Pri analizi poslovnih izkazov je ugotovljeno tudi, da je osumljeni v prvem četrtletju 2022 povečal dobiček za 17 % napram enakem obdobju lani. V zagovor je osumljeni povedal, da je kljub povečanju dobička zaradi državne regulacije cen utrpel poslovno škodo v višini 106,9 milijona evrov. Osumljeni pričakuje povračilo države za nastalo poslovno škodo.

Obsojamo moralno sporno delovanje korporacije, ki je energetsko krizo, ki je nastala kot posledica vojne v Ukrajini, izrabila za lastno korist. Pri doseganju podnebne nevtralnosti nosi vsak svoj del odgovornosti. Ni več vzdržno, da sta neomejena gospodarska rast in profit glavni prioriteti kateregakoli podjetja. Takšen način razmišljanja in delovanja je zaslužen za to, da se je človeštvo znašlo pred pragom ekološkega kolapsa.

Če je nekaj dobičkonosno in zakonito, še ne pomeni, da je tudi etično, družbeno in okoljsko sprejemljivo, pravzaprav je dandanes večinoma obratno.

Vsi alarmi bi morali zvoniti, da se zdi nekaj normalnega, ko v času podnebne krize naftno podjetje od države zahteva odškodnino za manjši dobiček, nor pa je tisti, ki opozarja na podnebni zlom.

Osumljena Urška Klakočar Zupančič se je lanskega decembra na Dunaj, ki je od Ljubljane oddaljen 378 kilometrov, odpravila z zasebnim letalom. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je udeležila uradnega obiska novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov.

Osumljena v zagovoru navaja, da bi tudi potovanje s kočijo imelo ogljični odtis in da se temu v današnjih časih pač ni mogoče izogniti.

Oseba na eni izmed najvišjih državniških funkcij je nekdo, ki je s svojimi dejanji ljudem za zgled, njeno dejanje pa nosi velik simbolni pomen. Če državni vrh svojih funkcij ni zmožen opravljati skladno s podnebnimi trendi, je povsem nerazumno, da spremembe življenjskih navad, ki so nujne za spopadanje s podnebno krizo, kadarkoli zahteva od svojih državljanov.

Mestna občina Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je bila spomladi leta 2022 izbrana kot ena od 100 mest v Evropski uniji, ki bodo do leta 2030 postale podnebno nevtralne.

Župan mestne občine Ljubljana je 6. julija 2022 predstavil zeleni prehod Ljubljane do leta 2030. V projektu je predvideno, da bo leta 2030 struktura energentov daljinskega ogrevanja sledeča: 10 % sonce, 30 % les, 30 % odpadki in 30 % uvoženi plin. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je to v neskladju z podnebno nevtralnostjo, ki predvideva 0 % izpustov. Plin je fosilno gorivo.

Obnovljivi viri energije, ki so sprejemljivi in so podnebno nevtralni so: sonce, veter in geotermalna energija.

Poleg plina sta kot energenta problematična tudi biomasa in odpadki, ki pa nista del te obtožnice. Stroka podnebnih znanosti in zdravstvena stroka pri načrtovanju energetske slike mestne občine nista upoštevani. Kot je razvidno, stroka ni upoštevana tudi pri nekaterih ostalih projektih osumljenega, ki niso del te obtožnice (kanal C0, posek dreves na Rožniku, Golovcu in Šmarni gori, idr.).

Greenwashing, sl. zeleno zavajanje, je oblika zavajajočega komuniciranja, ko nekdo želi prepričati, da so njegova dejanja okolju prijazna, a v resnici niso. Ljubljana leta 2030 ne bo podnebno nevtralna in dokler bo za svoj primarni vir ogrevanja uporabljala plin, to tudi ne bo postala. Navedbe župana Mestne občine Ljubljana so torej zeleno zavajanje - želi nas prepričati, da je projekt plinsko-parne elektrarne okolju prijazen, a v resnici ni.